Iskanje hroščev

May 09, 2014

Hrošči so se mi vedno zdeli zanimivi in že v otroštvu se jih nikoli nisem bala in nikoli se mi tudi niso zdeli nagravžni kot takrat nekaterim mojim vrstnikom. Rada sem dvigovala kamne in veje in si ogledovala, kakšni hrošči in žuželke živijo spodaj. Še posebno zanimivo mi je bilo med nabiranjem zemlje za rast borovnic, iskati velike črne hrošče, ki so se skrivali v trhlih duplih.

Trudim se, da na otroka ne bi prenesla določenih predsodkov in da hčerka ne bi imela neumnih strahov pred živimi bitji, kljub temu, da sem jaz, odkar pomnim, imela nekakšen neprijeten občutek in strah pred določenimi dvoživkami, tega občutka ne bi rada prenesla naprej. 

V otroštvu mi je oče, ki je velik ljubitelj narave, velikokrat prinesel pokazat kakšnega zanimivega hrošča ali žuželko. Vedno sem si jih ogledala in nato izpustila nazaj v naravo, enkrat pa sem nekaj mini stenic in mravelj poizkusila tudi 'gojiti' v steklenem loncu za vlaganje s preluknjanim pokrovom. Ta poizkus se je končal klavrno za uboge stenice. Za tem sem poslušala lekcijo od staršev, da se hroščev ne da udomačiti. Od takrat vem, da jih lahko samo gledam, hehe :D 

Na sprehodu smo tokrat oprezali za hrošči.


Našli smo pikapolonice:


Si jih ogledali...


Našli smo bukovega kozlička:


Naša malčica ga je zelo dolgo opazovala, medtem ko je kozliček čepel pri miru. Ko pa se je odločil oditi, pa se je kar malo razjezila nanj. Ko smo si hrošča ogledali, smo ga vrnili v naravo.


Z dedkom sta nato v knjigi žuželk in hroščev poiskala hrošče, ki smo si jih ogledali.


LP, U

Morda ti bo všeč še

0 comments

Smo tudi na Facebooku :)